Feature

Popole i le so'ona peletupe o seisi e pele? Auala e te fesoasoani ai.

O a'afiaga matuia mai le so'ona peletupe le faautauta e le na o le tagata o loo faia le masani e a'afia ai, ae faapena ona a'afia ai ma tagata o lona aiga ma uo. E taua tele ona sa'ili fesoasoani mo se tagata ua le mafai ona tu'ua le masani o le peletupe. O nisi o fesoasoani e mafai ona maua i lau Gagana.

slot machines.jpg

O masini poka e aupito tele ai a'afiaga nai lo seisi auala peletupe, e tusa ai ma se ripoti a le NSW Responsible Gaming Fund. Credit: Getty Images/Alina555

Key Points
  • O a'afiaga mai le so'ona peletupe e le gata i le gau o tupe, ae ono tupu mai ai faafitauli o le mafaufau.
  • E a'afia ai isi tagata e pei o aiga ma uo ma o loo iai fesoasoani e mafai ona maua.
  • O le maasiasi ma le puipui i le igoa ta'uleleia e ono faigata ai i tagata mai nisi o tu ma aganu'u ona sa'ili fesoasoani.
  • E mafai e tagata o le aiga ma uo ona fesoasoani i seisi ua matua a'afia i faafitauli o le peletupe so'ona fai ma le faautauta.
O le tulaga lamatia mai a'afiaga ogaoga o le peletupe so'ona fai ma le faautauta i luga ma fafo mai o le 'upega tafa'ilagi, e le faigofie ona va'aia i taimi uma, i se saunoaga a Professor of Psychology i le University of Sydneyz, Sally Gainsbury.
E tele ina faaigoa o le masani faia faalilolilo ona e le mafai ona va'aia i foliga o se tagata pe iloa i le manogi o lana manava le iai o sona faafitauli i le peletupe so'ona fai. Ae o a'afiaga ma le tau i le tele o tupe gau, e tutusa lava.
Sally Gainsbury, Professor of Psychology at the University of Sydney.
O Prof Gainsbury le Faatonu o le Gambling Treatment and Research Centre i le Iunivesite o Sini.

Na ia ta'ua o le auala i le toe fo'ia o le masani mo se tagata e iai faafitauli o le peletupe soona fai ma isi tagata e mafuta iai, e lavelave ma faigata.

O le tele o taimi e tu'u ai, ae toe fo'i lava i le peletupe.
Tama ma lana kate talatupe.jpg
O le peletupe i luga o le 'upega tafa'ilagi e faatosina i nisi, ae o isi e fiafia i masini poka. Credit: Getty Images/becon
o le 7.2% o tagata matutua i le atunu'u e ono a'afia i faafitauli o le peletupe so'ona fai.

O tagata e afua mai i Gagana ma Agunu'u i fafo, Culturally and Linguistically Diverse (CALD), e le sili atu se aofa'i o i latou e peletupe so'ona fai, peita'i ua iloa i ni su'esu'ega le sili atu ona afaina i latou mai a'afiaga o le peletupe.

Na faaalia fo'i e Natalie Wright, Faatonu o le Office of Responsible Gambling i New South Wales, o tagata e afua mai i Aganu'u ma Gagana mai fafo, e tele ina le sa'ilia fesoasoani o le faafitauli ona o le maasiasi ma le puipuia o le igoa ta'uleleia o lea tagata ma lona aiga.
O fesoasoani fautua (counselling), e le o se mea e masani ai le tele o tagata e fai mai i atunu'u i fafo e 'ese ma tu ma aganu'u faa-Europa. E tele ina teu ma faalafi faafitauli faapenei i le lotoifale o se aiga.
Natalie Wright, Director of the Office of Responsible Gambling in New South Wales
Sad family.jpg
E le na o le tagata peletupe e a'afia i faafitauli o le peletupe. Credit: Getty Images/uniquely India
E a'afia ai aiga ma uo i faafitauli e tutupu mai ona o le peletupe so'ona fai ma le faautauta o se tagata.

E tele ina a'afia ai i le 'uti'uti o le faasoa i tupe mo le aiga ona ua gau i le peletupe a seisi. E mavaevae ma afaina ai mafutaga i le aiga ma feagai ai ma faafitauli o le soifuaga ona o se tagata e peletupe so'ona fai ma le faautauta.

“O lona uiga o tagata nei e tatau fo'i ona maua fesoasoani tusa pe o taumafai seisi e suia lana masani ma taumafai e fo'ia lona faafitauli i le peletupe. E taua i le taimi o loo taumafai ai se tagata e fofo lona faafitauli i le peletupe ona lagolagoina isi tagata o loo a'afia ai." Prof Gainsbury explains.
Popole i le le mafai ona totogi pili.jpg
O suiga i le tulaga i le mafaia e seisi ona pulea ana tupe, e mafai ona avea ma faailoga o se faafitauli. Credit: Getty Images/Narisara Nami
O Adam*, o se alii e afua mai i se atunu'u Arapi e aumau i Western Sydney, o loo feagai ma polokalame e foia ai ona faafitauli i le peletupe so'ona fai ma le faautauta talu mai le 2014.

Na ia ta'ua a'afiaga i lona aiga ae na faalagolago tele iai i le taimi o feagai ma polokalame e fo'ia ai ona faafitauli i le peletupe.

E iai se tagata o lona aiga e mafana le la mafutaga na sa'ili fesoasoani i faatalanoaga fautua (counselling) ona o a'afiaga na ia feagai mai le peletupe a Adam.

“Na faigofie ai ona latou fesoasoani mai e toe fo'ia o'u faafitauli, ona e iai taimi e faigata ai i nisi e le malamalama i faafitauli o se tagata ua sele mau e le masani o le peletupe."

“O le auai i faatalanoaga fautua na latou iloa ai e le tu'ua'ia i latou ona o o'u faafitauli i le peletupe so'ona fai. E le o i latou na mafua ai ona ou peletupe. E faigofie ai ona malamalama ma fesoasoani mai."

Mo Adam, o le suiga na amata ina ua auai i mafutaga a le, o se mafutaga a tagata, alii ma tama'ita'i, e fetufaa'i ma faasoa ai o latou lagona ma manatu i faafaitauli ua latou feagai ona o le peletupe le faautauta."

Peita'i e talitonu Adam e 'ese'ese lava auala e mafai ai e tagata ta'ito'atasi ona tagofia o latou faafitauli i le peletupe so'ona fai.
O nisi tagata e aoga iai le auai i faatalanoaga fautua (counselling) i vaiaso ta'itasi, poo le sui o le galuega, faia o nisi polokalame o le soifuaga, siitia le aofa'i e faia o le faamalositino. E le tutusa i tagata uma.
Adam*, o loo i polokalame e fo'ia ai ona faafitauli i le peletupe.
support group.jpg
O le talanoa ma isi e iai faafitauli i le peletupe faafesaga'i poo luga o le 'upega tafa'ilagi, e mafai ona maua ai se fesoasoani. Credit: Getty Images/Marco VDM
Soo se auala lava o fesoasoani e mafai ona aoga, ae tatau ona lava ma 'au'aunaga lagolago iai, i le saunoaga a Prof Gainsbury.

Na ia faatusaina le peletupe le faautauta i se faalavelave faafuase'i i luga o le va'alele e faatonuina ai le pasese e fai muamua lau ufi foliga okesene, ona faato'a e fesoasoani ai lea i seisi tagata o le pasese.
E taua tele i tagata ona silafia e tele fesoasoani lagolago e mafai ona maua, ma e le o se faafitauli e tatau ona amo to'atasi e se tagata......ma manatua le faa'upuga o le fai muamua lau ufi foliga okesene.
Professor Gainsbury.
Doctor with patient.jpg
O nisi tagata e faigofie atu ona talanoa i lana foma'i e faasino atu ai fesoasoani ma 'au'aunaga faapitoa. Credit: Getty Images/nahsoon
O nisi o fesoasoani i setete e maua atu ai 'au'aunaga faatalanoa fautua i luga o le telefoni, 'upega tafa'ilagi pe faafesaga'i.

O le campaign a le malo setete i New South Wales , e maua atu ai fesoasoani i tagata e le o le gagana muamua le Igilisi i auala e sa'ili ma maua ai fesoasoani.

I NSW, o le nofoaga muamua e mafai ona maua atu ai fesoasoani o le on 1800 858 858. Ua faaliliuina la latou website i Gagana Arapi, Saina Faigofie, Hindi, Korea ma le Vietnamese.

E maua ai fo'i faamatalaga i le fa'aaogaina lelei o tupe.

A faapea ua faulala'i aitalafu ona o le peletupe a se tagata o lou aiga, poo nisi faafitauli i le 'uti'uti o le seleni, e mafai ona sa'ili se fesoasoani faatalanoa fautua i mata'upu i tupe, e pei ona fautuaina e Ms Wright.
E to'atele tagata e sa'ili fesoasoani lagolago mai se foma'i, isi tagata ma faalapotopotoga e pei o lotu ma mafutaga, atoa ai ma isi tagata o le aiga.
Professor Gainsbury.
“E maua faatalanoaga fautua i le 'ova i le 50 Gagana i le Setete,” Ms Wright.

Ae o le vaega taua o le fesoasoani i se tagata e iai se faafitauli i le peletupe so'ona fai ma le faautauta, o le una'ia ma faamalosia lea o lea tagata e sa'ili fesoasoani.

*Le o lona igoa.

Mo nisi fesoasoani, kiliki le link:


Share
Published 27 September 2022 2:08pm
By Zoe Thomaidou
Presented by Ioane Tiperio Lafoa'i
Source: SBS


Share this with family and friends